-
1 verification
[-fi-]noun verifikacija* * *[verifikéišən]nounpreveritev, potrditev (pravilnosti), overitev, verifikacija, verificiranje, pregled, kontrola; preskušanje, ugotovitev, dokaz resnice -
2 token
['təukən]1) (a mark or sign: Wear this ring, as a token of our friendship.) znak2) (a card or piece of metal, plastic etc, for use instead of money: The shopkeeper will exchange these tokens for goods to the value of $10.) bon; žeton* * *[tóukən]nounznak (of česa); simbol; dokaz; darilo za spomin, spomin(ek); žeton; bonby token, by the same ( —ali this) token — iz istega razloga; nadalje; vrhu tega, razen tegain token of — v znak, v dokaz česamore by token — toliko bolj (več) (as, that ko, ker)token strike — solidarnostna (svarilna, opozorilna) stavkatoken vote parliament odobritev denarnega zneska, čigar višina ni obveznato give s.o. a ring as a token of love — dati komu prstan v dokaz (znak) ljubezni -
3 strong
[stroŋ]1) (firm, sound, or powerful, and therefore not easily broken, destroyed, attacked, defeated, resisted, or affected by weariness, illness etc: strong furniture; a strong castle; a strong wind; She's a strong swimmer; He has a very strong will/personality; He has never been very strong (= healthy); He is not strong enough to lift that heavy table.) močen2) (very noticeable; very intense: a strong colour; a strong smell.) močen3) (containing a large amount of the flavouring ingredient: strong tea.) močen4) ((of a group, force etc) numbering a particular amount: An army 20,000 strong was advancing towards the town.) ki šteje•- strongly- strength
- strengthen
- strongbox
- strong drink
- stronghold
- strong language
- strong-minded
- strong point
- strongroom
- on the strength of* * *[strɔŋ]1.adjectivemočan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav; grammar krepak (glagol); commerce trajen, soliden, trpežen, stalen; military številen, močan po številu; agronomy rodoviten; obsolete sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)the strong — mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)strong argument — tehten, prepričljiv argumentstrong butter — žarko, žaltavo maslostrong cheese — oster, močno dišeč sirstrong flavour — oster, neprijeten okusstrong language — robato govorjenje, psovke, kletvicea strong market commerce ustaljen trg (tržišče)strong meat — težka hrana; figuratively tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudjestrong measures — ostre, drastične mere (ukrepi)strong mind — pametna glava, bister uma strong nose — markanten, izrazit nosto be strong on — imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)to have a strong hold upon (over) — imeti veliko moč (oblast, vpliv) nahow strong were they? — koliko jih je bilo (po številu)?that is too strong! — ta je pa prehuda!to use strong language — robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati;2.adverbmočno, zelo energično; izrecno, silnoto come (to go) it rather strong slang iti v skrajnost, pretiravatito be going strong slang dobro uspevati (iti), biti v dobri formito come out strong figuratively pošteno se lotiti (česa)he feels strong about it — to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega
См. также в других словарях:
pečát — a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uporabíti — in uporábiti im dov. (ȋ á) 1. narediti, da kaj opravi določeno delo, nalogo in s tem zadovolji potrebe koga: papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat; če ste kupljeni predmet uporabili, ga v trgovini ne sprejmejo nazaj / v zadnji vojni so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žíg — a m (ȋ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. imeti pravno moč: predpis, zakon velja od novega leta / to igralno pravilo ne velja več / ukaz velja za vse 2. zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavljati naslovniku, uporabniku kako pravico: potni list ne velja več;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕden — dna o prid., tŕdnejši tudi trdnéjši (ŕ r̄) 1. ki (dobro) vzdrži pritisk, delovanje zunanjih sil: trden grad, most; trden jez; hiša ima trdne temelje; trdna stavba; trdno obzidje / trdni čevlji močni, trpežni; pren. trdni temelji za mir // ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štéti — štéjem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. imenovati števila po vrsti: otrok že zna šteti; šteti od ena do sto; šteti na prste 2. ugotavljati število česa: šteti drevesa na vrtu; volilna komisija je štela glasove; šteti hiše ob cesti; štel je, koliko dni je še do … Slovar slovenskega knjižnega jezika
